Dina se je skotila 2. februarja 1997. Mama je tribarvna ameriška koker španjelka brez rodovnika, oče pa vaški potepuh. K nam je prišla, ker je nihče ni hotel, ker je bila Grina že stara in smo vedeli, da ne bo več dolgo z nami, in ker se je našemu očetu zdela tako ljubka z belo liso čez hrbet ("kot da bi ji gledala srajca iz hlač..."). Precej nas je skrbelo, kako bo Grina sprejela novo družinsko članico, vendar je malo pred Dininim prihodom zbolela in poginila, tako da se nikoli nista srečali.
 

Dina je pravi srček in je kljub neizmerni energiji in zvrhani meri lovskega nagona, najbolj srečna, če je lahko na toplem in se tišči katerega od svojih ljudi. Zelo rada se sonči, tudi sredi poletja. Rada ima vodo in z užitkom caplja po plitvini ali na kratko zaplava. Obožuje tudi sneg, vendar se ji zaradi mehke dolge dlake hitro naredijo kepe na tacah in trebuhu, kar jo zelo ovira pri hoji. Je zelo zdrava psička. Razen komaj omembe vrednih občasnih težav z ušesi je bila bolna samo enkrat (gastritis). Sterilizirana je bila po prvi gonitvi.

Potem, ko smo se več kot pol leta borili s tumorji, smo se 2. novembra 2007 poslovili od naše Dine.